Manjšinci želijo ustavno priznanje
https://www.vecer.com/slovenija/manjsinci-zelijo-ustavno-priznanje-6270873
14.06.2017, 19.14
Za zdaj imajo Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonski in Srbi v Sloveniji le podporo Združene levice in Nepovezanih poslancev, kar ne zadostuje niti za začetek postopka za spremembo ustave
“Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon.” Tako se glasi osnutek ustavnega zakona z dodanim novim, 64. a-členom ustave, ki so ga danes predstavili predstavniki narodov nekdanje Jugoslavije, združeni v Zvezi Exyumak skupaj s poslanci Združene levice. Z njim želijo, da bi se predstavnikom narodov bivše Jugoslavije, ki živijo pri nas, priznal status narodnih manjšin, kar bi jim posledično, s sistemsko zakonsko ureditvijo, prineslo tudi kolektivne pravice. “Ne zahtevamo dvojezičnih napisov, dokumentov in ne posebnih šol. Zahtevamo le sistemske rešitve in kolektivno dostojanstvo, saj nas je ustava leta 1991 spregledala. Že od osamosvojitve Slovenije si kontinuirano, strokovno in strpno prizadevamo za ureditev statusa, ki bi se jasno razlikoval od avtohtonih manjšin v Sloveniji. Čeprav za to 24 let ni bilo politične volje, si želimo, da bi še v tem mandatu spremenili ustavo. Prišel je čas, ko je enkrat treba narediti konec agoniji, v kateri smo od osamosvojitve naprej,” je dejal predsedujoči Exyumaka Fahir Gutić. Vera Kržišnik Bukić pa je dodala, da bi s priznanjem statusa manjšine in zakonsko ureditvijo otroci v osnovni šoli dobili pravico do pouka maternega jezika, lažje, bolj urejeno in izboljšano bi bilo njihovo kulturno udejstvovanje, saj zdaj delujejo v sto društvih, pa tudi dostop do medijev in medijskih predstavitev bi bil lažji.
Deset odstotkov prebivalstva
Podatki iz popisa prebivalstva leta 2002 kažejo, da se je v Sloveniji za Srbe opredelilo 38.964 oseb, 35.642 je bilo Hrvatov, 32.009 Bošnjakov in muslimanov, 6186 Albancev, 3972 Makedoncev in 2667 Črnogorcev. Pri vprašanju o narodnosti se je vsak lahko sam opredelil, kar pomeni, da so lahko ljudje narodno pripadnost tudi zamolčali. Po podatkih iz leta 2015, ki jih je Vera Kržišnik Bukić pridobila na notranjem ministrstvu, pa se je 212.444 slovenskih državljanov opredelilo za pripadnike narodov z območja nekdanje Jugoslavije. To predstavlja deset odstotkov prebivalstva.
A pot do spremembe ustave, kot kažejo tudi dosedanji neuspeli poskusi leta 2003 in 2014, ne bo lahka. Za vložitev osnutka ustavnega zakona je potrebnih 20 poslanskih podpisov, trenutno pa jih imajo le devet; šest Združene levice (ZL) in tri od Nepovezanih poslancev. K podpori osnutku so, tako Matej Vatovec (ZL), pozvali vse poslanske skupine in od vseh jo tudi pričakujejo, saj gre za “temeljno civilizacijsko načelo”. A četudi bodo 20 podpisov zbrali, je za spremembo ustave potrebna dvotretjinska podpora oziroma najmanj 60 poslanskih glasov. Tovrstno podporo je sicer dobila leta 2011 sprejeta deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Jugoslaviji, v kateri je zapisano, da pripadniki navedenih narodnih skupnosti uživajo vse individualne pravice, ki jih za državljane določa ustava. Posebej pa imajo pravico do lastnega narodnostnega samopoimenovanja in samoorganiziranja na narodnosti podlagi, s čimer lahko uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda, negujejo svoj jezik, pisavo, ohranjajo svojo zgodovino in si prizadevajo za organizirano prisotnost v javnosti.
Člani Exyumaka so se obrnili po pomoč na ZL, ne le zato, ker so se slednji že v predvolilnem programu zavezali, da bodo status poskušali urediti, temveč tudi zato, ker pri največji vladni stranki SMC niso bili uspešni. V želji, da bi se njihov status uredil, so stik s Cerarjem, pravi Kržišnik Bukićeva, navezali že spomladi 2015. Cerar jim je obljubil, da bo njihov predlog šel naprej v kratkem času. Da je pripravljen napisati osnutek zakona, naj bi se bil Cerarju ponudil celo kulturni minister Tone Peršak, ki vodi vladni svet za vprašanja narodnih skupnosti, a se Cerar “za to ni odločil”. Zato bodo poskušali po tej poti. Pred dvema mesecema so vse poslanske skupine tudi pozvali, naj se opredelijo do omenjenega vprašanja.
Agoniji, v kateri smo od osamosvojitve, je treba narediti konec
