Ostra obsodba rasističnega postopanja v mediju in vladni službi
PRENOSIMO ČLANAK IZ MLADINE
Ostro obsojamo netenje nestrpnosti in uprizarjanje čistk med državnimi uslužbenci, ki naj bi hkrati služila kot oblika discipliniranja vseh drugih javnih uslužbencev in prebivalcev Slovenije, ki imajo drugačne politične poglede od vladajoče stranke, ali pa manjšinsko etnično predništvo
Ko se je javna uslužbenka in predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije (BKZS) Jasminka Dedić odločila, da bo v imenu organizacije spregovorila proti non-paperju, ji je bilo jasno, da ne bo šlo brez posledic. V pogovoru s sarajevskim časopisom Stav je že konec aprila povedala, da »od Janševe stranke lahko pričakujemo močne napade in obsodbe, saj Janša ne dopušča nikakršne kritike«. A če je pričakovala samo medijsko mašinerijo, ki je »kot kombajn – ko krene, zmelje vse«, se je zmotila – kohezijski minister Zvonko Černač naj bi zdaj namreč želel njeno glavo.
V preteklih dneh se je Bošnjaška kulturna zveza Slovenije odzvala na non-paper, ki naj bi nastal na tajnih pogajanjih, pri katerih naj bi bila vključena tudi Slovenija, in ki govori o »rešitvi« nacionalnih vprašanj na Zahodnem Balkanu. Bošnjaška zveza je na mednarodne in domače ustanove naslovila zaskrbljeno pismo (Odprto pismo glede dokumenta »Western Balkans – A Way Forward«), ki se sprašuje, kakšni so nameni neznanih avtorjev dokumenta, in spomnila, da mora biti slovenska politika dosledno zavezana vrednotam Deklaracije Državnega zbora o zunanji politiki Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 53/2015).
Ta med drugim pravi: “Zunanja politika Republike Slovenije temelji na vrednotah slovenske osamosvojitve in državnosti, Ustavi Republike Slovenije, vrednotah Evropske unije ter načelih Ustanovne listine Organizacije združenih narodov.”
Ob tej priložnosti je predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, dr. Jasminka Dedić, za bosanski časopis tudi poudarila, da ima Slovenija še danes težave s sprejemanjem državljanov in državljank različnega etničnega predništva. Upravičeno je poudarila, da so slovenski Bošnjaki in njihovi potomci državljani Slovenije, v kateri se želijo polnopravno udeleževati v politični kulturi, hkrati pa imajo ustavno zagotovljeno pravico do lastne manjšinske kulturne, etnične in verske pripadnosti. Nedopustno je, da se jih prepogosto obravnava v prvi vrsti kot »migrante«, ne glede na to, da je večina potomcev druge, tretje ali četrte generacije priseljencev iz Bosne in Hercegovine, in da je večina živečih pripadnikov bošnjaške skupnosti živela, delala ali se šolala v Sloveniji pred letom 1991, ko je Slovenija postala samostojna. Še več, Bošnjaki so še prepogosto obravnavani predvsem kot delovna sila brez kolektivnih pravic. Dr. Dedić pa je opozorila tudi na aktualno politiko, ki uveljavlja rasizme in etnični šovinizem in državljanom in državljankam odreka pravico do pluralnosti mnenj in stališč.
Dostop do intervjuja na tej spletni povezavi.
Kot odziv na intervju sta Nova24TV in revija Demokracija napadli predsednico Bošnjaške kulturne zveze, njen intervju označila kot »kvizlinštvo«, njo osebno pa zaničljivo predstavila kot »levičarko«, vsiljenko in tujko, ki jo plačuje slovenska država.
Dostop do članka na tej spletni povezavi.
Bošnjaška kulturna zveza Slovenije je v protestnem pismu na spletnem portalu BKZS opozorila na rasistično pisanje teh dveh medijev, ki bošnjaški skupnosti odvzemata pravico do javnega delovanja in izražanja političnih stališč, in ki grobo napadata posameznike, ki opozarjajo na nesprejemljivosti (https://www.bkzs.si/napad-desnicarskega-casopisa-demokracija/). Pri vladni službi, kjer je dr. Dedić zaposlena že enajst let, je minister od podrejenih sodelavcev zbiral podpise, ki bi mu pomagali, da bi predsednico Bošnjaške kulturne zveze lahko brez posledic odpustil.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo posameznike in posameznice varuje pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. Zakon o delovnih razmerjih pa v 6. členu prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo iskalcev zaposlitve in delavcev zaradi katere koli osebne okoliščine.
Podpisniki javnega pisma ostro obsojamo očitno načrtno spodbujanje rasističnega in etničnega sovraštva, v tem primeru do javne uslužbenke in predsednice Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, dr. Jasminke Dedić. Ravnanje ministra razumemo kot pejorativno in zlonamerno etnično in rasistično označevanje državljanov in državljank Slovenije, ki se jim odreka pravica do izražanja političnih stališč kot reprezentantov manjšinskih kulturnih združenj. V demokraciji morajo tako mediji kot tudi javne institucije zavzeti ničelno stopnjo strpnosti do rasizmov in etnicizmov, kaj šele najvišje politične ravni v državi.
Ostro obsojamo netenje nestrpnosti in uprizarjanje čistk med državnimi uslužbenci, ki naj bi hkrati služila kot oblika discipliniranja vseh drugih javnih uslužbencev in prebivalcev Slovenije, ki imajo drugačne politične poglede od vladajoče stranke, ali pa manjšinsko etnično predništvo. Pričakujemo, da se bosta medija, ki sta žalila predništvo in dobro ime predsednice Bošnjaške kulturne zveze Slovenije dr. Jasminke Dedić, javno opravičila, in da se nemudoma ustavijo neposredni napadi na dr. Dedić na njenem delovnem mestu.
Podpisane organizacije:
– Katedra za proučevanje socialne pravičnosti in vključevanja, Fakulteta za socialno delo, UL
– Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
– Pedagoški inštitut
– Zveza Makedonskih kulturnih društev Slovenije
– Filozofski inštitut ZRC SAZU
– Forum za demokracijo
– Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti
– Judovski kulturni center Ljubljana
– Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU
– Slovenska filantropija
– Kulturni center Danilo Kiš
– Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
– Brez strahu
– Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
– Inštitut 8. marec
– Inštitut za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
– Katedra za družboslovje in pravo Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani
– Zavod za kulturo raznolikosti Open
– Katedra za duševno zdravje v skupnosti Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani
– Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
– Raziskovalno-aktivistična skupina Rezistenca
– Forum Tomizza
– Alternativna akademija
– Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo
– Kulturno-umetniško društvo Police Dubove
– Oddelek za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
– Kulturni center Koper
– Časopis za kritiko znanosti
Ljubljana, 11.5. 2021