Pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije čakajo na Žigo Turka

“Nikamor ne bomo odšli. Tu smo, veseli, da živimo v lepi državi,” je na začetku tega tedna dejal predstavnik bošnjaške kulturne zveze Slovenije Fahir Gutić. “A slovenska politika je drugačna zgodba.” Gutić je tako nadaljeval razmišljanje, ki ga je kot podpredsednik izrazil na zadnji seji sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki se je odvila novembra lani, tik pred koncem mandata vlade Boruta Pahorja. Tedaj je svetu predsedoval minister za kulturo Boštjan Žekš. Vzdušje na novembrski seji je bilo polemično, a obenem praznično. Prvič po osamosvojitvi Slovenije se je zgodilo, da so za isto mizo sedeli predstavniki države in predstavniki narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, slovenski državljani z južnoslovanskimi koreninami, ter se pogovarjali o prihodnosti narodnih kulturnih društev in njihovi narodni zavesti. Podlaga za sestanek je bila deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je z več kot dvotretjinsko večino lanskega februarja sprejel državni zbor. Resolucija je pravni okvir, ki vladi in narodnim skupnostim omogoča sodelovanje ter jih k temu obvezuje. Podpisala jo je tudi SDS.