Priročni paravan za izgovore, Delo 30.1.2021
U subotnoj prilogi ljubljanskog časopisa Delo je dr. Vera Kržišnik Bukić objavila svoje poglede na stanje nepriznatih manjina u R. Sloveniji kao i neke od prijedloga za uređenje i rješenje statusa. Zbog same važnosti i težine spomenute teme su takođe i predstavnici svojih manjinskih zajednica objavili zajedničko pismo gdje su dali svoje poglede i želje za uređivanjem statusa.
V Delu je bil objavljen zanimiv pogled dr. Vere Bukić Kržišnik, ki ga je mogoče dopolniti oz. osvetliti.
To kar je treba poudariti, da je premalo poudarka s strani drugih slovenskih strokovnjakov, ki jih ni tako malo in se ukvarjajo s to, podobno ali sorodno problematiko. Kot, da bi se bali ukvarjati se s problematiko, ki je na kakršen koli način poveza s problemi povezanimi s bivšo skupno državno tvorbo. Zgrešeno. Morebitne probleme, pomisleke in razmisleke je treba pojasnjevati, ker samo na tak strpen, znanstven pristop se dajo zadeve premikati. Če je Slovenija država (tudi) državljanov potem ni dvoma, da je treba iskati rešitve za vse prebivalce, ki so državljani te države. Od tod prispevek dr. Kržišnik Bukić zasluži posebno pozornost. Povsod tam kjer je to možno in ne nasprotuje pravnem redu je treba širiti pravice državljanov. Samo zadovoljen državljan je ,,dober državljan”. Nekdo bo rekel, da ,,posebne skupine državljanov” imajo vse pravice, kar nedvomno ne drži. Pred kratkim sem ponovno prebral intervju z nedavno preminulim Đorđem Balaševićem, ki je bil objavljen v Delu in je rekel: ,,Potrebovali bi mentalni minimum, da vodstvene položaje ne zasedajo bedaki in norci”. Ravno zaradi tega je potrebna posebna zakonska zaščita določenih skupin in odnosov v državi. V tem primeru gre za zaščito skoraj deset odstotkov slovenskega prebivalstva, ki je vpeto v slovensko družbo.
Spomnili bi kaj se lahko zgodi določeni skupini ljudi, če sedanji podpredsednik vlade, kot predsednik Komisije za nadzor varnostnih služb Matej Tonin izjavi, da je cca petina državljanov Slovenije potencialno nevarnih za varnost države, ker niso po rodu Slovenci. Nevarna in zavajajoča izjava.
Spomniti je treba tudi na izbrisane. Ravno zaradi takih ljudi in izjav, da ne grem v širino, je potrebna neka dodatna in posebna oblika zaščite.
Tridesetletnica samostojnosti je čas, ko lahko država naredi pomemben premik na urejanju problematike, o kateri je pisala dr. Bukić Kržišnik in ga ne povzemamo. V svojem članku je dr. Vera Bukić Kržišnik jasno zapisala: ,, Pripadnice in pripadniki manjšin so kot državljani RS sestavni del slovenske nacije. Slovenska nacija ni samo slovenski narod, ki si je po skoraj dveh stoletjih stalnih kulturnih in političnih prizadevanj ter tudi oboroženih bojev uspel ustvariti lastno, slovensko državo. V etnično prebivalstvenem pogledu, ob večinskem slovenskem narodu, slovensko nacijo so-tvorijo tri uradne etnične manjšine in po državni osamosvojitvi, ob nekem številu slovenskih državljanov zelo različnega etničnega izvora, pretežno aglomeracijske strukture, še sedem drugih samostojnih etničnih skupnosti. V prihodnjih nekaj generacijah bodo, slej ali prej, pripadniki slednjih opazno in neopazno postopno preraščali v sistemsko sestavino slovenske jezikovne družbene strukture, sčasoma ponotranjili slovenstvo, in ob neki, takšni ali drugačni zavestni in emocionalni navezi s subjektivno zaznanim svojim etničnim izvorom, vrasli v nevidno tkivo slovenskega družbenega okolja.”
Zato podpiramo razmislek dr. Bukić Kržišnik, da se najde neka oblika zakonske ureditve zaščite določenih skupin, ki čutijo to državo kot svojo, jo soustvarjajo in vidijo svojo prihodnost v njej. Od viška glava ne boli.
