Predlog ustavnega priznanja narodnih skupnosti za manjšine do konca leta v DZ-ju
Fahir Gutić je novi predsednik EXYUMAK-a
Do konca leta bo pred poslanci DZ-ja predlog zakona o ustavnem priznanju narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji za manjšine, napoveduje novi predsednik EXYUMAK-a Fahir Gutić.
EXYUMAK – Zveza zvez kulturnih društev pripadnikov konstitutivnih narodov nekdanjega SFRJ-ja – si ob 25. obletnici sprejetja slovenske ustave želi nominalne uvrstitve skupnosti kot manjšinskih narodnih skupnosti v slovensko ustavo. Novi predsednik Zveze zvez Fahir Gutić je glede pobude optimist.
Zveza zvez kulturnih društev pripadnikov konstitutivnih narodov nekdanjega SFRJ-ja, ki deluje od leta 2003, formalno registrirana od leta 2006, si ob letošnji 25. obletnici sprejetja slovenske ustave želi vnos 64.a člena v Ustavo, člen pa bi se glasil: “Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon.” Tovrstno nominalno priznanje skupnosti v slovenski ustavi je bilo tudi temeljni razlog nastanka Zveze zvez EXYUMAK.
Zvezo prevzel Fahir Gutić
Na februarski skupščini Zveze zvez je po krožnem sistemu enoletno predsedovanje prevzel predstavnik Bošnjaške kulturne zveze Fahir Gutić. “Glavna usmeritev Zveze zvez je nominalno priznanje narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije v slovenski ustavi. Vse druge pravice, kot so možnost učenja maternega jezika v šolah, navzočnost v javnih medijih, financiranje in infrastruktura za naša kulturna društva, bi se potem urejale z zakonom,” je dejal Gutić.
Ustava daje pravno varnost
Na vprašanje, zakaj skupnosti vztrajajo pri ustavnem priznanju in ne le pri ureditvi statusa s področnimi zakoni, Gutić odgovarja: “Če nismo ustavno priznana kategorija, se lahko zgodi, da ko pride neka druga vlada, hitro spremeni ali celo ukine zakon in vse skupaj lahko pade v vodo.” V Zvezi zvez torej verjamejo, da omemba v ustavi daje želeno pravno varnost.
Podpora večine poslanskih skupin
Glede pobude za priznanje manjšinskega statusa je Gutić optimist: “To bo prišlo na dnevni red parlamenta in parlament bo o tem prej ali slej moral odločati. Verjamemo, da bo to še letos. Glede na to, da smo dobili večinsko podporo skoraj vseh poslanskih skupin, da niti ena skupina ni bila izrecno proti naši pobudi, sem optimist.”
To bo prišlo na dnevni red parlamenta in parlament bo o tem prej ali slej moral odločati. Računamo, da letos.
Stanje v medijih se izboljšuje
Navzočnost narodnih skupnosti v slovenskih medijih pa se je z oddajo TV Slovenija NaGlas! že izboljšala, so presodili člani vladnega Sveta za vprašanja narodnosti nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji, ki mu predseduje državni sekretar Tone Peršak. Poleg oddaje NaGlas!, ki se že dobro leto predvaja na Televiziji Slovenija, gre v kratkem pričakovati tudi posebno oddajo za skupnosti na Radiu Slovenija, je napovedal direktor Radia Miha Lampreht. Na seji, ki je potekala 25. februarja, so obravnavali tudi vprašanje pobude ustavnega priznanja pripadnikov skupnosti in ugotovili, da se vlada na to pobudo še ni odzvala, so še sporočili iz sveta.
Glavna usmeritev Zveze zvez je nominalno priznanje narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije v slovenski ustavi. Vse druge pravice, kot so možnost učenja maternega jezika v šolah, navzočnost v javnih medijih, financiranje in infrastruktura za naša kulturna društva, bi se potem urejale z zakonom.
