Festival bosanske hrane v Ljubljani (Foto: Bojan Velikonja) Zveza pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije je v sodelovanju s stranko SMC včeraj pripravila javno predstavitev mnenj o zakonu, s katerim nameravajo urediti pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Poslanec SMC Dragan Matić je povedal, da naj bi predlog zakona prihodnji teden uvrstili na razpravo odbora za kulturo. »Verjamem, da bomo z zakonom uspeli,« je dejal. Za sprejem zakona bo treba sklicati izredno sejo državnega zbora, kar pa je v razgretem predvolilnem času še negotovo. Včerajšnja razprava je pokazala, da kulturne pravice jugoslovanskih manjšin na desnem političnem spektru sprožajo celo reminiscenco nacionalizmov in konfliktov iz časa osamosvojitve.
Razprava o sožitju
Zakon naj bi pravno uredil udejanjanje kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Podprl bi ohranjanje in razvoj njihove narodne identitete, gojenje kulture, ohranjanje kulturne dediščine, rabo maternega jezika… Političnih pravic, kot je raba maternega jezika v uradnih zadevah ali posebno zastopstvo v državnem zboru, jim ne bi podelil. Omogočil pa bi sodelovanje med narodnimi skupnostmi in državo v okviru posebnega sveta, ki bi mu predsedoval minister za kulturo. »Doslej nismo imeli možnosti, da bi o čem soodločali, to pa naj bi se z zakonom spremenilo,« je dejal predstavnik jugoslovanskih narodnih skupnosti, Makedonec Ilija Dimitrievski . »Ne moremo se sprijazniti s statusom prišlekov, saj smo produkt razpada nekdanje skupne države,« je dodal.
Zagovornica jugoslovanskih narodnih manjšin Vera Kržišnik Bukić z Inštituta za narodnostna vprašanja je poudarila, da so »pripadniki teh narodov za samostojno Slovenijo glasovali na plebiscitu«. Tedaj jim je Slovenija pripisala družbeno težo, kasneje pa jim jo je – tudi z izbrisom – odrekla. V Sloveniji živi več kot dvesto tisoč pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije, ki tvorijo okoli enajst odstotkov prebivalstva, kar je po mnenju Kržišnik-Bukićeve zadostna podlaga za sprejem zakona.
Nasprotno meni profesor Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja. Po njegovem bi bilo treba jugoslovanske manjšine opredeliti kot »nove narodne manjšine«, saj je večina pripadnikov že potomcev nekdanjih priseljencev. Nasprotuje tudi zakonskemu predlogu, da bi ustanovili posebno službo v okviru ministrstva za kulturo, ki naj bi skrbela zgolj za jugoslovanske manjšine. Tudi za pouk maternega jezika se mu zdi dovolj okrepiti že obstoječe programe na ministrstvu za izobraževanje. »Zakona za to ne potrebujete, to bi lahko vladajoča SMC uredila že na začetku mandata,« je dejal Komac.
Ljudmila Novak obudila duha balkanskih vojn
Poslanec Matić je Komacu odgovoril, da so zakoni trajnejši od vlad, zato jih je treba sprejeti, sicer se lahko vsakokratna oblast odloči, da bo pravice bodisi uveljavljala bodisi odvzemala. Poudaril je, da je urejanje položaja narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije v javnem interesu, zato bo tudi ministrstvo za kulturo prejemalo več denarja v ta namen. Zakon bo zagotovil le pravno podlago za financiranje. Poudaril pa je, da zakon ne prinaša bistveno novih ukrepov, temveč bo zgolj pravno opredelil financiranje kulturnih društev, ki poteka že zdaj.
Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je pojasnil, da je njegova stranka lani poskušala doseči vpis jugoslovanskih manjšin v ustavo. Ker to ni uspelo, saj poslanci nobene druge stranke niso prispevali podpisov za spremembo ustave (niti Dragan Matić), pa se zavzema vsaj za sprejem zakona. Podpori se je pridružil poslanec DeSUS Uroš Prikl (poslanci DeSUS sicer niso vsi enakega mnenja), že prej pa so zakon podprli poslanci Socialnih demokratov.
Poslanci NSi in SDS se uradno niso hoteli pridružiti razpravi, znano pa je, da bosta stranki zakonu nasprotovali. Nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak je iz publike celo dejala, da z glasovanjem za samostojno Slovenijo ni glasovala za to, »da bo zdaj Slovenija Jugoslavija v malem«, da ni za »dezintegracijo« ter da bi sprejem zakona lahko ponovno obudil »mednacionalne napetosti«.
