DNEVNIK

Kdaj bo za manjšine konec medijskega mrka?

Manjšine in ostale narodnostne skupnosti v Sloveniji si težko izborijo prostor v programih javne Radiotelevizije Slovenija (RTVS), kaj šele v komercialnih medijih, je bila skupna ugotovitev več kot dvajsetih govornikov sredine okrogle mize o upoštevanju kulturne raznolikosti v programih in delovanju RTVS, ki jo je v okviru projekta Večkulturna Evropa in mediji organiziral Mirovni inštitut.

Medtem ko je status italijanske in madžarske manjšine na javni radioteleviziji urejen, romska skupnost pa je pred kratkim dobila svoji oddaji na RTVS, ostaja nerešeno vprašanje glede medijske pojavnosti in informiranosti predvsem za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije. Raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede prof. dr. Miran Komac je prepričan, da prizadevanja za medijsko integracijo preseljenih pripadnikov narodov in narodnosti ter njihovih potomcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik niso upoštevana pri doseganju javnega interesa na področju medijev. “Pripadniki novih narodnostnih skupnosti želijo stopiti iz medijske teme, kar so pokazale tudi različne raziskave. Priznanje lastnega obstoja namreč vidijo tudi v pojavnosti v programih RTVS,” je poudaril dr. Komac, ki pa najbolj zaslužnega za integracijo manjšin v slovenski prostor ne vidi samo v medijih, temveč tudi v različnih vzgojnih in izobraževalnih ustanovah kot najpomembnejših členih primarne socializacije.

“Seznam sogovornikov na tej okrogli mizi daje jasno vedeti, kdo je prizadet pri medijskem poročanju. O nas se poroča predvsem v negativnem smislu,” pa je razpravo, v kateri so sodelovali pripadniki italijanske in madžarske manjšine, romske in afriške skupnosti, narodov nekdanje Jugoslavije, Kočevarjev staroselcev in migrantskih delavcev, pokomentiral predsednik Bošnjaške kulturne zveze in Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji Fahir Gutić. Ob podatku, da RTV-prispevek vsak mesec plačuje okoli 60.000 gospodinjstev, ki jih zveza zastopa, je prepričan, da si na TVS zaslužijo svojo oddajo, na kar je opozorila tudi raziskovalka pri Inštitutu za narodnostna vprašanja dr. Vera Kržišnik-Bukić. Po njenem mnenju predstavlja velik korak k vključevanju teh narodov v programe RTVS tudi deklaracija o položaju pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki jo je v začetku februarja sprejel državni zbor.

Čeprav je novi zakon o RTVS, po katerem bi morala javna radiotelevizija pripravljati programe tudi za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije, padel na decembrskem referendumu, je moderatorka razprave in raziskovalka Mirovnega inštituta Brankica Petković opozorila, da noben zakon tega ne prepoveduje, in tudi pozvala direktorja TVS in RAS, naj čim prej uvedejo takšen program. “Manevrski prostor za nastanek take oddaje obstaja,” je odgovoril direktor RAS Miha Lampreht, medtem ko je direktor TVS Janez Lombergar dodal, da gre pri tem za uredniško presojo. “Bistvo takšnih oddaj je komunikacija z večinskim narodom, da bomo znali živeti skupaj. Vrata RTVS so zato na široko odprta,” je še povedal Lombergar. Na okrogli mizi je sodeloval tudi direktor direktorata za medije Vojko Stopar, ki je poudaril, da javna radiotelevizija lahko tudi po veljavnem zakonu o RTVS namenja pozornost pripadnikom ostalih narodov v Sloveniji. “Pri novem zakonu, ki je padel na referendumu, je šlo samo za dodatno zavezo,” je dodal Stopar.