Jugoslovanske manjšine v Sloveniji: »Petindvajset let po osamosvojitvi Slovenije naš položaj še ni urejen.«

https://www.dnevnik.si/1042820406

Uroš Škerl Kramberger
30. april 2018 00:00
Črnogorec Veselin Lakić in Bošnjak Fahir Gutić, predstavnika jugoslovanskih manjšin v Sloveniji
Črnogorec Veselin Lakić in Bošnjak Fahir Gutić, predstavnika jugoslovanskih manjšin v Sloveniji (Foto: Matjaž Rušt)

Najprej so vam poslanci koalicije obljubljali vpis pravic v ustavo, nato pa sprejem zakona o kulturnih pravicah. Iz obojega ni bilo na koncu nič.

Veselin Lakić: Bili smo prevarani. Naš edini interes je, da bi uredili kolektivne kulturne pravice pripadnikov jugoslovanskih manjšin v Sloveniji. Ne govorimo o političnih pravicah – ne o zastopanju v parlamentu ne o javni uporabi naših jezikov –, tega ne zahtevamo. Govorimo samo o kulturi.

Fahir Gutić: Razočarani smo. Petindvajset let po osamosvojitvi Slovenije naš položaj še ni urejen. V primerjavi z drugimi manjšinami, pa tudi v primerjavi z večinskim prebivalstvom, nas obravnavajo neenakopravno. Kolektivno smo odrinjeni. Vsak posameznik ima sicer res možnost, da poskuša uveljavljati svoje pravice – a le kot posameznik, po sistemu »znajdi se«. Skupnost pa je odrinjena. Položaj naših manjšin ni sistemsko urejen, kot je denimo urejen položaj italijanske ali madžarske manjšine.

Lakić: Predstavniki nekaterih strank so naše interese izrabili za uveljavljanje svojih interesov. Na torkovi seji državnega zbora niso potrdili dnevnega reda, na katerega je bil uvrščen tudi naš zakon. (Proti dnevnemu redu so glasovali poslanci opozicijskih SDS in NSi ter koalicijskih SD in DeSUS. Podprli sta ga SMC in Levica, op. p.). Hkrati pa so nam zatrjevali, da če bi bil dnevni red sprejet, bi glasovali za zakon. Po mojem mnenju so skrivali, da nam v resnici nasprotujejo. Izgovarjali so se na dnevni red.

Zakaj je SMC pripravila zakon šele tik pred volitvami in ne v preteklih štirih letih, kolikor je trajal mandat te vlade?

Lakić: Zakon je SMC tempirala v predvolilni čas, a se stvar ni posrečila. Če bi do obravnave prišlo prej, bi bila debata drugačna. Pred volitvami pa je vsak ščitil le še svoje interese. Zdaj, ko je zadeva propadla, pa nam SMC spet obljublja, da bodo naš položaj uredili takoj po volitvah…

So vas ob obljubi zakona poslanci nagovarjali, da bi med pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije nabirali volilne glasove? Pripadnikov jugoslovanskih manjšin vas je vendarle kar dvesto tisoč.

Lakić: Ah, pa saj to je normalno! Pred volitvami vsaka stranka poskuša pridobivati volilce. Nihče sicer ni neposredno rekel: dobili boste zakon, če nam boste dali glasove. Ampak namen je bil očiten.

Gutić: Zakon bi seveda lahko bil sprejet prej. Mi smo na to opozarjali in smo večkrat tudi imeli sestanke z različnimi strankami. Obljubljali so nam marsikaj, tudi sprejem v ustavo. Pred volitvami leta 2014 nas je denimo obiskala delegacija Socialnih demokratov – prišlo jih je kar petnajst! Rekli so nam: »Mi vas bomo podprli! Naredili bomo vse!« Seveda ni bilo to nič drugega kot kupovanje glasov. Na koncu pa so nas prevarali. Če bi bil zakon sprejet, bi najmanj za naslednjih deset let rešili položaj naše skupnosti na področju infrastrukture, financiranja, prisotnosti v medijih…

Lakić: Trenutno sicer naša društva lahko pridobivajo sredstva od ministrstva za kulturo. Posamična društva nekaj dobijo tudi od občin. Vendar je sredstev premalo, zanje pa se potegujejo tudi vsa druga kulturna društva in samostojni umetniki.

Kako je s poukom materinščine za otroke?

Lakić: Kolega bo lažje odgovoril. Mi, Črnogorci, tega nimamo.

Gutić: Zelo slabo. Le Makedonci se lahko zanesejo na kulturni sporazum med Slovenijo in Makedonijo, s katerim makedonska država zagotavlja sredstva za učitelja makedonščine. Tudi Hrvatom nekako še uspeva. Bošnjaki smo imeli organiziran pouk našega jezika za otroke, dokler sta ga financirali Švica in Norveška.

Slovenija pa ne?

Gutić: Slovenija pa ne. Večkrat pa slišimo, da če nam kaj ni prav, lahko svoje otroke vpišemo v osnovno šolo Livada, kjer je otrok jugoslovanskih priseljencev največ in kjer se ravnatelj piše Popović… Bojimo se, da se nam obeta segregacija…

Lakić: … ali pa asimilacija. Seveda – vsi smo lojalni državljani republike Slovenije. Na individualni ravni se ne pritožujemo. Položaj naših kolektivnih pravic pa je zelo problematičen.

Gutić: Podpiramo vsako stranko, ki podpira nas. Zelo bi bili denimo veseli, če bi nas podprla desnica.

Ljudmila Novak iz NSi pa je rekla, da vaše zahteve spodbujajo »mednacionalne napetosti«.

Lakić: To nas je presenetilo, saj je še pred dvema letoma naše predloge podpirala. Velja namreč ravno nasprotno: bogastvo kultur izboljšuje tudi položaj večinskega naroda.