Zakon za »brate in sestre« iz drugih republik lahko prehiti volitve
https://www.dnevnik.si/1042816007
Uroš Škerl Kramberger
24. marec 2018 00:00
Zakon za »brate in sestre« iz drugih republik lahko prehiti volitve
Zakon o kulturnih pravicah jugoslovanskih manjšin še ni pozabljen. Dvesto tisoč pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji, lahko pričakuje, da bo sprejet na izredni seji parlamenta. Izbira med pravičnostjo do »priseljencev«, ki so v resnici slovenski državljani, in nacionalizmom pa je tik pred volitvami močno spolzka.
Zakon o kulturnih pravicah manjšin iz nekdanje Jugoslavije, ki ga promovira poslanec SMC in predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić, naj bi bil sprejet na aprilski izredni seji, potem ko je prvotno besedilo zakona, predstavljeno januarja letos, že doživelo nekaj sprememb oziroma »omilitev«. Novo besedilo so predstavniki Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v četrtek že potrdili.
Spremembe sicer niso velike, a so v napetem predvolilnem času pomenljive. V prvotni različici zakona je bilo predvideno, da bi kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Republiki Sloveniji, udejanjal poseben republiški urad, ki bi deloval pri ministrstvu za kulturo. Po novem pa naj bi to nalogo opravljala le še posebna služba pri ministrstvu. Poleg tega je bilo v prvotni različici predvideno, da bi imela država do jugoslovanskih manjšin »obveznosti«, po novem pa ima le še »pristojnosti«. »Razlika med obveznostmi in pristojnostmi je zgolj v izrazoslovju,« pravi poslanec Matić. Zatrjuje, da vsebina pravic, ki jih bodo manjšine dobile, ne bo zato nič manj obsežna. »Pomembno pa je, da smo iz predloga zakona črtali urad za narodne skupnosti. Ustanovitev urada bi namreč povzročila dodatne administrativne stroške. Iz poslanskih vrst smo že slišali očitke, da si želimo predlagatelji zakona z ustanovitvijo urada zagotoviti službe. Očitali so nam tudi birokratizacijo. Tovrstni očitki so nesmiselni, a bi lahko zaradi njih zakon padel, zato smo se odločili za spremembo,« pravi Matić.
Na ministrstvu za kulturo sicer pravijo, da imajo glede obveznosti, ki bi jim jih zakon naložil, v vsakem primeru »nekaj pomislekov«. Menijo tudi, da se bo predlog zakona pred sprejemom še spreminjal in usklajeval z drugimi predpisi.
Zakon bi bil četrt stoletja po osamosvojitvi in izbrisu prva pravna opredelitev obstoja pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Leta 2011 je bila v parlamentu sprejeta deklaracija o pripadnikih narodov nekdanje Jugoslavije. Ta je pomemben, a vendarle zgolj politični dokument, opozarja Vera Kržišnik Bukić z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki koordinira prizadevanja jugoslovanskih manjšin za ureditev njihovega položaja. Z zakonom pa bi bilo natančno urejeno financiranje manjšinskih kulturnih organizacij in opredeljen obseg njihovih pravic. »To je korak naprej, četudi majhen,« pravi Fahir Gutić, predstavnik Bošnjakov. »Če bo zakon sprejet, se bomo lahko nanj sklicevali. Vir financiranja kulturnih društev bo natančno določen.« Gutić pa je poudaril, da si bo v prihodnosti skupnost narodov nekdanje Jugoslavije še vedno prizadevala za vpis svojih pravic v ustavo, kot je to urejeno za Italijane, Madžare in Rome.
DeSUS na spolzkem terenu
Poslanec SMC Dragan Matić predvideva, da bo nujnost zakonske ureditve pravic jugoslovanskih manjšin uvidelo dovolj poslancev, da bo lahko sklicana izredna seja. Za to bo potrebna četrtina, triindvajset glasov poslancev. Če bo zakon uvrščen na sejo, pa bo predvidoma tudi sprejet. Podporo mu izražajo v poslanskih skupinah SD, Levici in SMC, četudi Matić priznava, da je poslanska skupina SMC tako velika, da ne more za vse poslance trditi, da bodo zakon zagotovo podprli. Poslanci SDS in NSi bodo zakonu nasprotovali, uganka pa so – kot pravijo naši sogovorniki – poslanci DeSUS. Gotovo je, da bosta zakon iz vrst DeSUS podprla poslanca Peter Vilfan in Uroš Prikl, za ostale pa gotovosti ni. Pravice drugih, neslovenskih narodov v Sloveniji so spolzko politično področje. »Zakon je treba sprejeti, saj so dobili pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, ki jih je več kot dvesto tisoč, že preveč praznih obljub,« pravi Prikl, ki so ga v poslanski skupini določili kot govornika za »jugoslovansko« temo. Opozarja tudi, da zakon ne bo imel finančnih posledic, saj so jugoslovanska manjšinska društva na kulturnih razpisih financirana že vsa leta – le da to področje doslej ni bilo sistemsko urejeno. O tem, kako bodo glasovali njegovi kolegi, pa ni želel govoriti.
