“A slovenska politika je drugačna zgodba.” Gutić je tako nadaljeval razmišljanje, ki ga je kot podpredsednik izrazil na zadnji seji sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki se je odvila novembra lani, tik pred koncem mandata vlade Boruta Pahorja. Tedaj je svetu predsedoval minister za kulturo Boštjan Žekš. Vzdušje na novembrski seji je bilo polemično, a obenem praznično. Prvič po osamosvojitvi Slovenije se je zgodilo, da so za isto mizo sedeli predstavniki države in predstavniki narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, slovenski državljani z južnoslovanskimi koreninami, ter se pogovarjali o prihodnosti narodnih kulturnih društev in njihovi narodni zavesti. Podlaga za sestanek je bila deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je z več kot dvotretjinsko večino lanskega februarja sprejel državni zbor. Resolucija je pravni okvir, ki vladi in narodnim skupnostim omogoča sodelovanje ter jih k temu obvezuje. Podpisala jo je tudi SDS.
Nekaj mesecev po nastopu nove vlade Janeza Janše predstavniki Albancev, Bosancev, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov (ABČHMS), združenih v Zvezo zvez kulturnih društev narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji, čakajo nove sogovornike. Svet je namreč treba z vsako vlado konstituirati na novo. “Člani na naši strani bodo ostali enaki, njihovo stran pa smo že pozvali k dialogu,” je za Dnevnik povedal gospod Veselin Lakić, predstavnik črnogorske skupnosti, ki trenutno predseduje Zvezi zvez. Vprašanja, kdaj bo vlada imenovala nove člane sveta, ter o nadaljevanju dialoga z narodnimi skupnostmi nekdanje Jugoslavije smo naslovili na ministra Turka, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Med drugim nas je zanimalo, ali se bo vlada pogovarjala o ključnem vprašanju, morebitni posebni obravnavi kulturnih društev pripadnikov narodnosti nekdanje Jugoslavije. Na novembrski seji se je namreč izpostavilo, da imajo kulturna društva ABČHMS ob prijavah na državne in evropske razpise enake težave kot druga društva v Sloveniji: premajhno količino sredstev in zamujanje izplačil. Predstavniki ABČHMS pa ob tem opozarjajo, da država njihovih potreb ne bi smela enačiti s potrebami vseh drugih društev manjšinskih etničnih skupnosti, saj je položaj ABČHMS zgodovinsko drugačen.
Da predstavniki ABČHMS potrebujejo odzivnega sogovornika opozarja tudi Pavel Gantar, predsednik državnega zbora v času, ko je bila sprejeta resolucija. “Sprejeta je bila z velikim konsenzom, ki je presegal delitev na koalicijo in opozicijo,” spominja Gantar. Po njegovem takšen dokument predstavlja moralno, politično zavezo in je preizkusni kamen verodostojnosti vlade “Če takšne resolucije ne spoštuješ, pravzaprav povečuješ nezaupanje v vlado,” pravi Gantar, ki meni, da je v tem smislu zaveza države do pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije celo “simbolno močnejša od zakonov”. Zakonodaja, opozarjajo predstavniki ABČHMS, sicer za področje “novih manjšin” pravzaprav ne obstaja in bi jo bilo treba šele oblikovati.
