Zakon o tujcih

Državni zbor
Vlada je predlog pripravila po tem, ko je ustavno sodišče na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer razveljavilo določbo iz leta 2017 sprejete novele zakona o tujcih. Foto: Matija Sušnik

sreda, 27.1.2021

Ljubljana, 27. januarja (STA) – Vladnima predlogoma novel zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti so poslanci na današnji seji DZ z 51 glasovi za in 13 proti prižgali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. Prva novela bi zaostrila pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji, druga pa naj preprečevala zlorabe azilnega sistema. Predloga sta bila deležna kritik iz opozicijskih vrst.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na torkovi seji DZ med novostmi, ki jih predvideva predlog novele zakona o tujcih, poleg prenosa evropske direktive v slovenski pravni red izpostavil še vračanje tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito, in podaljšanje roka za združevanje družin na dve leti. Novela uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika za prosilce, in sicer na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na ravni A2 za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let.

Glavni cilj predloga novele zakona o mednarodni zaščiti pa je po besedah Hojsa zagotoviti hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, hkrati pa v največji meri izkoreniniti zlorabo azilne zakonodaje. Predlog med drugim predvideva sankcije za oviranje izvedbe postopkov mednarodne zaščite, neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, pravil javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Prav tako naj bi omogočili učinkovitejšo izvedbo omejitve gibanja, osebe z mednarodno zaščito pa spodbujali k integraciji.

Z rešitvami, ki jih je pripravila vlada, v večjem delu opozicije niso zadovoljni. Menijo, da gredo predlogi v smeri omejevanja pravice azila in oteževanja položaja tujcem.

V koalicijskih vrstah pa poudarjajo, da je treba doseči boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo in vzpostaviti mehanizem, s katerim bi preprečili zlorabe azilnega sistema.

V  Državnem zboru so v prvem branju potrdili zakon o tujcih, kjer so poostrili zahteve znanja slovenskega jezika pred izdajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje pri združevanju družin.

Zelo pomembno je, da se tujec, ki prebiva v Sloveniji, nauči jezika države v kateri prebiva.

Do sedaj so tujci, ki so združevali svoje družinske člane, imeli pravico združevanja že po enem letu prebivanja v RS, z novelo zakona pa se je ta pogoj zaostril, ker bodo lahko družinske člane združevali šele po dveh letih prebivanja v RS.

Prav tako so tujci sredstva za preživljanje družine do sedaj dokazovali s plačami, pri katerih so se upoštevali tudi dodatki kot so malica, potni stroški, dnevnice. Za to je bilo potrebnih dovolj sredstev, v nasprotnem primeru družine ni mogel pripeljati v Slovenijo.

Z novelo zakona se to poostri, saj se bo upoštevala samo plača, brez dodatkov, kar v praksi pomeni, da bo tujec moral imeti višjo plačo v kolikor bo želel v Slovenijo pripeljati svojo družino.

Namreč trenutno se dogaja to, da tujec v Slovenijo pripelje ženo in otroke. Žena ne dela, zaradi nizke plače moža pa posledično koristijo več socialnih transferjev in so v breme države.

Če bo po novem zakonu o tujcih želel mož pripeljati ženo k nam, bo moral imeti višjo plačo, ker se dodatki ne bodo več upoštevali, to pa pomeni, da bo socialnih transferjev, ki jih prejme družina manj.

Pri integraciji tujcev se mi zdi najbolj pomembno poznavanje slovenske kulture in običajev, kot tudi znanje jezika. Hkrati je potrebno zagotoviti, da se tujci v Sloveniji aktivno vključijo na trg delovne sile in prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva. A.R.

Nesprejemljivo je kakršno koli izkoriščanje ukrepov in mehanizmov slovenske socialne države in slovenskega zdravstvenega sistema preko morebitnih fiktivnih prijav prebivališča, zato je potrebno določiti tudi minimalne bivalne standarde, da se ne bo več dogajalo kot se je dogajalo v Šentilju, kjer je bilo na enem naslovu prijavljenih 547 oseb!

Kakorkoli že, današnja zakonodaja zaostruje pogoje za tujce, prizadevali pa se bojo, da se v drugem branju v predlog zakona vnese dodatne zahteve po znanju slovenskega jezika za prosilce.

Objavil na svom FB profilu poslanec NSi Aleksander Reberšek.