Svet Evrope od Slovenije pričakuje podporo nemški manjšini

Avstrija že dolga leta pritiska na Slovenijo, naj prizna nemško govorečo manjšino. Dogajanje je povezano z odnosom do...
Avstrija že dolga leta pritiska na Slovenijo, naj prizna nemško govorečo manjšino. Dogajanje je povezano z odnosom do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. (Foto: Matej Povše)
Uroš Škerl Kramberger
9. avgust 2021 00:04

Po pritiskih iz Avstrije tudi strokovnjaki Sveta Evrope pozivajo Slovenijo, naj uradno prizna jezik nemško govoreče manjšine ter jezik tradicionalno naseljenih Srbov in Hrvatov. Janševa vlada je naklonjena zlasti Nemcem. Dogajanje skrbi Bošnjake, Makedonce in Črnogorce v Sloveniji, saj vlada jugoslovanske narode ignorira.

V Svetu Evrope podpirajo pripadnike nemško govoreče manjšine v Sloveniji in od države pričakujejo, da bo nemški jezik uradno priznala kot jezik manjšine. Takšno priporočilo je del aktualnega poročila odbora strokovnjakov Sveta Evrope o izvajanju evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Poleg nemščine Svet Evrope Sloveniji priporoča še priznanje hrvaškega in srbskega jezika. »V skladu z dolgoletnim priporočilom za priznanje hrvaškega, nemškega in srbskega jezika kot tradicionalnih manjšinskih jezikov, ki so prisotni na več območjih v Sloveniji, in v skladu s priporočilom, da bi bila uporaba teh jezikov v Sloveniji bolje podprta, odbor strokovnjakov pozdravlja ustanovitev delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine v Republiki Sloveniji. Vendar je bilo doslej izvedeno zgolj eno srečanje v marcu 2021 (gre za srečanje predstavnikov nemško govoreče skupine s predstavniki vlade, op. p.); pomembno je, da bi se delovna skupina srečevala pogosteje,« so julija sporočili iz Strasbourga.

Kdo so Nemci v Sloveniji?

Omenjena delovna skupina je bila ustanovljena marca letos. Avstrija in deloma tudi Nemčija sicer že dolga leta izvajata diplomatski pritisk na Slovenijo, da bi priznala obstoj nemške manjšine v Sloveniji, četudi ni povsem jasno, kje naj bi bili v Sloveniji danes v večjem številu »tradicionalno« oziroma strnjeno prisotni nemško govoreči ljudje. Delno se zahteve nanašajo na majhno skupino preostalih Kočevarjev, med katerimi pa kočevarsko, ki niti ni nemščina, govori zgolj še peščica najstarejših. Po drugi strani gre – sodeč po skopih dostopnih podatkih – za apaške Nemce na območju Apaškega polja na Štajerskem ter Nemce v štirih vaseh na severozahodu Prekmurja. Glede na podatke popisa prebivalstva iz leta 2002 se je v Sloveniji za Nemce izreklo nekaj sto ljudi, pred drugo svetovno vojno pa je nemško govoreča skupnost na takratnem ozemlju Slovenije štela približno 30.000 pripadnikov, je poročala STA. Predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji Christian Lautischer je sicer pred časom za Dnevnik zatrdil, da je Nemcev v Sloveniji »nekaj tisoč«. Ni pa jasno, ali gre za priseljence, ki so prišli v Slovenijo živet in delat v preteklih nekaj letih, ali za potomce Nemcev iz preteklega stoletja, ki doma govorijo nemško. Skupina strokovnjakov Sveta Evrope je v svojem poročilu v pretekliku zapisala, da so v Sloveniji »na določenih območjih tradicionalno govorili nemški jezik«. To dejstvo je uporabljeno kot argument za pričakovanje, da bi bila tudi danes nemščina prisotna v lokalnih radijskih in televizijskih programih. Omenjena pa je tudi obveznost RTV Slovenija, da ponuja informacije o »drugih kulturah«, tudi nemškem jeziku in kulturi. Pripadniki nepriznane nemške manjšine v Sloveniji sicer pričakujejo, da jih bo država priznala tudi z vpisom v ustavo.

Zapostavljeni manjšinci

Dosedanje slovenske vlade so sicer avstrijske zahteve po priznanju nemške manjšine in njenega jezika »diplomatsko« preslišale; vlada Janeza Janše je prva, ki se je pritiskom severne sosede bolj uklonila.

Krepitev avstrijske in nemške iniciative (lani novembra je razprava o nemški manjšini v Sloveniji potekala celo v nemškem parlamentu), pobuda Sveta Evrope in naklonjenost Janševe vlade nemški skupnosti pa skrbi pripadnike drugih narodov v Sloveniji, ki si prav tako prizadevajo za priznanje svojih manjšinskih pravic. Na poročilo Sveta Evrope so se odzvali zlasti Bošnjaki, Makedonci in Črnogorci v Sloveniji, ki jih Janševa vlada vztrajno ignorira, četudi je pripadnikov teh narodnih skupnosti in drugih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji skupaj več kot dvesto tisoč (enajst odstotkov prebivalstva Slovenije).

»Vse manjšinske jezike narodnih manjšin iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, ki so nastale z razpadom SFRJ, je treba obravnavati enako,« nam je v odzivu na poziv Sveta Evrope, ki poleg nemščine vključuje tudi srbščino in hrvaščino, sporočila predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić. »Menimo, da je izpuščanje albanskega, bošnjaškega, makedonskega in črnogorskega manjšinskega jezika, ki so tradicionalno prisotni v Sloveniji, nedopustno znižalo raven zaščite regionalnih oziroma manjšinskih jezikov Evropi,« so v pisnem odzivu opozorili tudi Svet Evrope. »Vedno smo zagovarjali priznanje vseh manjšinskih jezikov in nobenega nismo posebej izpostavljali. Poteza Sveta Evrope nas je neprijetno presenetila, diskriminacije od njih res nismo pričakovali,« je dodal predstavnik Bošnjakov Fahir Gutić. Nad dogajanjem je zaskrbljen tudi predstavnik makedonske narodne skupnosti v Sloveniji Ilija Dimitrievski. »Ne morem se strinjati s pristopom ločevanja statusa novonastalih manjšin v Republiki Sloveniji. Priporočilo Sveta Evrope je pristransko in v nasprotju z vsemi dosedanjimi poročili njihove komisije pri obiskih in pogovorih v Sloveniji,« je razočaran Dimitrievski.

Na ministrstvo za kulturo, ki od letos vodi uradni dialog z nemško manjšino, smo naslovili vprašanje v zvezi s pričakovanji Sveta Evrope. Po več dneh čakanja vsebinskega odgovora še nismo prejeli.