TAM KJER JE PESEM

Na dan praznovanja slovenske kulture, kadar se odpirajo, kot knjige, najlepši dnevi kulturno-umetniškega ustvarjanja, v katere bomo tudi mi vpletli predstavitve svojih izdaj, glasila Bošnjak in Latice, za začetek vam podarjamo slovenske pesmi bosanskega pesnika Ismeta Bekrića,  ki je letos nominiran za največjo svetovno nagrado u literaturi za otroke, nagrado »Astrid Lindgren«. Izmed številnih knjig poezije in proze, ki jih je Bekrić prevedel iz slovenščine v bosanščino, sta tudi dve  pesniški knjigi Dragotina Ketteja, enega izmed velike četverice slovenske moderne, ki je rojen na hribu Prem kraj Ilirske Bistrice, v kateri naš pesnik in urednik Latic Ismet Bekrić živi že več kot 30 let. Tokrat objavljamo Bekrićeve pesmi napisane v slovenskem jeziku, ki so posvečene prav ovom pesniškem hribu na katerem se nahaja i Kettejava rojstna, spominska soba. Ove pesmi so tudi objavljene u literarnem glasilu »Stopinje«, ki ga izdaja ilirskobistriško literarno društvo.

Ismet Bekrić

Ko  boš v vsem,

željan besed,

pridi na Prem

po svoj pogled.

Poglej, s srcem,

besed poln,

in naj bo Prem

tvoj zlati čoln.

Vsaka beseda,

ki ima prag,

naj bo soseda,

prijatelj drag.

Pesem

Ta pesem ni samo

zven mojih besed,

žuborenje mleka

na mojem izviru,

veter v vejah dreves

mojega podeželja.

Ta pesem je tudi

sijaj tvojih besed

za senco mojih verzov,

da se ne bomo izgubili

med nočjo in dnevom,

med hrupom in tišino.

Ta pesem je testo

tudi tvojega kruha.

Rešiva vsaj drobtinice

za ptice, ki nam bodo

nekoč, bolj srečne, zapele…

Soba

Dragotinu Ketteju, Prem, 1998

Pesnikova soba, rojstna,

 nikoli ni žalostna.

Ko se pa rodi poet,

skoz’  okno poleti cvet,

da okrasi celi svet.

Knjiga pesmi je postelja

sanj, prepolnih  veselja,

ko jo bo odprl otrok,

iz srca mu, in iz rok,

bi šinila jata ptic

na vejice naših lic.

Tam, kjer je pesem…

O, srečna vas domača!

O, srečna dvorišča vaška,

kjer ljudje prihajajo po nasmeh,

in časi po lepše barve,

in pesem po navdih.

Tam, kjer je pesem,

tam je dobrota.