6. april 1992. godine: početak agresije na Bosnu i Hercegovinu
6. april 1992. godine: početak agresije na Bosnu i Hercegovinu
Proljeće 1992. ostalo je upisano u historijsko sjećanje Bosanaca i Hercegovaca kao vrijeme nakon kojeg više ništa nije bilo kao prije. Tada je umrla posljednja nada da će se Republika Bosna i Hercegovina, nastala na pepelu jugoslavenske federacije, osamostaliti mirnim putem.
Već 3. marta 1992. godine, kada je bosanskohercegovački parlament potvrdio njenu nezavisnost, Bosna i Hercegovina osvanula je s prvim barikadama u Sarajevu. Samo nekoliko dana kasnije prvi oružani sukobi izbili su u bosanskoj Posavini, kada su bosanski Hrvati i Bošnjaci pokušali spriječiti ulazak jedinica Jugoslovenske narodne armije iz Hrvatske u BiH, nakon čega su uslijedili brojni manji lokalni sukobi. Početkom aprila 1992. godine paravojne jedinice iz Srbije ušle su na teritoriju BiH i izvršile prvi masakr nad civilnim stanovništvom u Bijeljini. 5. i 6. aprila 1992. u Sarajevu su održani masovni antiratni protesti, gdje su pale i prve žrtve rata u Sarajevu.
Nakon međunarodnog priznanja Bosne i Hercegovine 6. aprila 1992. godine, oružani sukobi izbili su i u Sarajevu, zato se ovaj datum smatra početkom agresije na Bosnu i Hercegovinu. Narednih dana velikosrpske paravojne jedinice masovno su ulazile iz Srbije u Istočnu Bosnu i okupirale gradove s većinskim bošnjačkim stanovništvom, a vojna okupacija praćena je najgorim zvjerstvima nad civilnim stanovništvom (masakri i silovanja, koncentracioni logori itd.) i sistematskim uništavanjem bosanskohercegovačkih, a posebno muslimanskih vjerskih i kulturnih spomenika. Rat u kojem je smrtno stradalo više od sto hiljada ljudi završen je 14. decembra 1995. potpisivanjem mirovnog sporazuma između političkih vođa Hrvatske, Bosne i Hercegovine i Savezne republike Jugoslavije.
6.april 1992: začetek agresije na Bosno in Hercegovino
Pomlad 1992 je ostala zapisana v zgodovinskem spominu Bosancev in Hercegovcev kot čas, po katerem nič več ni bilo tako, kot je bilo. To je bil čas, ko je umrlo še zadnje upanje, da se bo Republika Bosna in Hercegovina, ki je nastala na pogorišču jugoslovanske federacije, osamosvojila po mirni poti.
Bosna in Hercegovina se je tako že 3. marca 1992, ko je bosansko-hercegovski parlament potrdil njeno neodvisnost, zbudila s prvimi barikadami v Sarajevu. Le nekaj dni zatem je prišlo do prvih oboroženih spopadov v bosanski Posavini, ko so bosanski Hrvati in Bošnjaki poskušali preprečiti enotam Jugoslovanske ljudske armade vstop iz Hrvaške na ozemlje BiH, tem pa so sledili številni manjši lokalni spopadi. V začetku aprila 1992 so na ozemlje BiH vstopile še paravojaške enote iz Srbije, ki so v Bijeljini izvršile prvi množični pokol nad civilnim prebivalstvom. V Sarajevu so 5. in 6. aprila 1992 potekali množični protivojni protesti, kjer so padle tudi prve žrtve vojne v Sarajevu.
Po mednarodnem priznanju BiH 6. aprila 1992 so tudi v Sarajevu izbruhnili oboroženi spopadi, zato je ta dan obveljal kot začetek agresije na BiH. V naslednjih dneh so velikosrbske paravojaške enote množično vstopale iz Srbije v Vzhodno Bosno ter zasedle mesta z večinskim bošnjaškim prebivalstvom, njihovo okupacijo pa so spremljala najhujša grozodejstva nad civilnim prebivalstvom (množični pokoli in posilstva, koncentracijska taborišča itd.) ter sistematično uničevanje bosansko-hercegovskih, zlasti pa muslimanskih verskih in kulturnih spomenikov. Vojna, ki je za seboj pustila več kot sto tisoč človeških žrtev, se je končala 14. decembra 1995 s podpisom mirovne pogodbe med političnimi voditelji Hrvaške, BiH in Zvezne republike Jugoslavije.
