Na eni strani DNK-analiza kosti. Na drugi strani mitomanija in gusle

Delite

Prenosimo: www.dnevnik.si

»Postavili so me na tole mesto. Tam spredaj so že ležala trupla. Roke sem imel zvezane in ko sem čakal, da me ustrelijo, sem se sklonjen spuščal naprej.« Nedžad Avdić je roki sklenil za hrbtom in nama s fotografom pokazal, kako je padal proti tlom.

Iz njega se je usul plaz besed. »Potem sem začutil, kako me je prestrelilo tu in tu,« je pokazal na desno stran prsnega koša in na roko, kjer ima še vedno brazgotino. »Bolelo me je, ampak ne tako kot ob naslednjem rafalu, ko je krogla zadela v tla tik ob mojem stopalu in mi je razpršeno kamenje razcefralo peto. Verjetno je tam neki preplet živcev, saj me je bolelo bolj kot ob strelu v trebuh. Peta je bila povsem razprta.«

Pripoved je bila natančna do zadnjega centimetra. Forenzično natančna mora biti, saj je bil Nedžad Avdić ena najpomembnejših prič na tribunalu za bivšo Jugoslavijo v Haagu. Na podlagi njegovega in nekaj podobnih pričanj preživelih žrtev streljanja so na neodvisnem mednarodnem sodišču z znanstveno gotovostjo dokazali, da je bil v Srebrenici izvršen genocid in da so bili v drugih delih Bosne storjeni najhujši vojni zločini. Tudi na podlagi njegovega pričanja – Avdić je eden od le dveh preživelih iz množičnega streljanja na Brani crvenog mulja pri Petkovcih – je bil v torek na dosmrtno kazen dokončno obsojen general vojske Republike Srbske Ratko Mladić. Če Avdić in njegov sotrpin ne bi preživela in če se, ko so krvniki s tovornjakom odšli po nove ujetnike, ne bi skupaj prek trupel splazila in skrila v bližnje grmovje, morda nihče ne bi nikoli izvedel, kaj natančno se je na tem mestu zgodilo v noči med 14. in 15. julijem 1995.

Brana crvenog mulja je ogromen nasip v zakotni dolini severno od Zvornika. Zadržuje vodo, namenjeno bližnji tovarni aluminijevega oksida. Pod nasipom je velik raven plato, do katerega vodi makadamska cesta. Po tej cesti so bosansko-srbski vojaki s tovornjaki pripeljali več kot 815 moških in dečkov muslimanov ter jih postrelili. Najmlajši je imel 15 let. Avdić je tedaj štel 17 let in velja za najmlajšega preživelega z množičnih morišč v Bosni. Naslednji dan sta s sotrpinom iz gozda opazovala, kako so trupla z bagrom nakladali na tovornjake in jih vozili v bližnjo masovno grobnico.

čitajte više na: https://www.dnevnik.si/1042956947/objektiv-nova/na-eni-strani-dnkanaliza-kosti-na-drugi-strani-mitomanija-in-gusle